Dopis na UE Šmarje pri Jelšah
5. October 2008, 16:37 ivo 1 Comments
Upravna enota Šmarje pri Jelšah – Krajevni urad Rogaška Slatina
Civilna
iniciativa za ohranjanje
naravne in
kulturne dediščine Boča
in njegove
okolice
Ahacljeva
ul.
2000 Maribor
Upravna enota Šmarje pri Jelšah –
Krajevni urad Rogaška Slatina
Izletniška
ulica 2
3250 ROGAŠKA SLATINA
Maribor,
03.10.2008
Zadeva: Nedopustni poseg v naravo
Člani
civilne iniciative za ohranitev kulturne dediščine na Boču in v njenem okolju
vam v prilogi dostavljamo »Peticijo«, ki
smo jo podpisali lastniki bivalnih in stanovanjskih hiš na Boču. Lastniki hiš
se namreč ne moremo strinjati z grobim posegom v naravno okolje, ki ga povzroča
z izkopavanjem kamnolom v Gabrniku.
Zaradi
izkopavanj v kamnolomu se vsi tukaj in tudi v dolini živeči ljudje počutimo
zelo ogroženo. Ne samo ropot in številna miniranja, ki jih povzročajo težki
delovni stroji, vse bolj postajajo opazne tudi poškodbe na stanovanjskih
objektih, ki jih povzročajo številna miniranja. Delo v omenjenem kamnolomu se
včasih vrši tudi v poznih nočnih urah, do 22 ure in tudi ob nedeljah.
Tukaj živeči
smo nad grobim posegom v naravo zgroženi. Zahtevamo, da se nadaljnje širjenje
kamnoloma omeji oziroma ustavi. Boč je rezervat pitnih in mineralnih voda, ki
jih je potrebno kontrolirano izkoriščati in varovati. Da bo temu tako, se je
zavezala tudi država, ko je uvrstila Boč in njeno okolico v Zaščiteno območje
in kasneje leta 2004 še s podpisom pogodbe v projektu »Natura 2000«.
S podpisom pogodbe se je tudi
zakonsko zavezala, da je v Sloveniji neposredno varstvo narave urejeno z
zakonom – Zakon o ohranjanju narave.
Zakonu o ohranjanju narave:
Uradni list
RS, št. 96/2004 z dne 30.08.2004,
4233 . Zakon o ohranjanju narave
(ZON-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo), Stran 11541.
V civilni
iniciativi na Boču smo prepričani, da bi država morala ob podpisu pogodbe
»Natura 2000« storiti vse, da se takšni posegi v naravno okolje nemudoma
preprečijo in ne, da se še dodatno povečujejo. Podiranje dreves, neposredni
pregon tukaj živečih živali, premikanje voda in nezaščiteno delovišče ogroža
tudi neposredno varnost mimoidočih ljudi in sprehajalcev v naravi. Ali se bo morala zgoditi kakšna večja
tragedija, da se bodo odgovorni odzvali?
Nas ne
zanimajo dovoljenja, ki jih poseduje lastnik kamnoloma iz leta 2000 za izkopavanja.
Vemo le, da je to grob poseg v naravno okolje, ki ga ni mogoče opravičiti in
nikoli več popraviti. Zato je naša odločitev storiti vse, da bo država
spoštovala, kar se je s podpisom pogodbe tudi zavezala.
Za lažje
razumevanje vam v prilogi pošiljamo peticijo oziroma dopis s slikami, ki smo ga
objavili na internetu in želimo z njim le seznaniti širšo javnost, še posebej z
dvojnimi merili inšpektorata.
Priloženo
peticijo so podpisali lastniki najbližjih objektov na Boču. Številni občani, ki
živijo v spodnjem delu Boča in v dolini v neposredni bližini kamnoloma se našim
zahtevam pridružujejo in želijo za njihovo uresničitev z nami sodelovati.
V upanju, da
boste naš problem razumeli, pričakujemo hiter
ukrep in odgovor o vaši odločitvi. Želeli bi tudi dobiti vse podatke o
delovanju kamnoloma.
O dogodkih
bomo sproti obveščali medije in za to pristojne institucije.
S spoštovanjem!
V imenu vseh
podpisanih civilne iniciative za Boč zapisal:
Ivo Klevže
Priloga:
Peticija s
sestanka lastnikov stanovanjskih objektov na Boču, ki je bila podpisana dne
28.09.2008.
V vednost:
-
Upravna enota Šmarje pri Jelšah – oddelek za okolje in prostor
-
Občina Rogaška Slatina
-
Ministrstvo
za okolje in prostor Republike Slovenije
-
Ministrstvo
za okolje in prostor v Celju
-
Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave
-
Državni
svet Republike Slovenije
-
Lastnik
kamnoloma
-
Nekatere
civilne iniciative v Sloveniji
-
Zeleni
Slovenije
-
Mediji
v Sloveniji
Kamnolom, Boč in Natura 2000
5. October 2008, 16:34 ivo 0 Comments
Peticija za zaprtje kamnoloma pod Bočem
Lepote narave in Zakon, ki določa ukrepe ohranjanja biotske
raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k
ohranjanju narave, ni dovolj, če je samo zapisan, pristojni bi morali skrbeti
tudi za njegovo izvajanje.
Ali želi država vse naravne
lepote, ki so zaščitene z Zakonom o ohranjanju narave in »Natura 2000«, uničiti
z nedoslednim izvajanjem zakona?
Kamnolom pod južnim
pobočjem Boča
To je vprašanje, ki skrbi vse
tiste, ki so si na tej čudoviti planini ustvarili prijetna bivališča, kjer si
lahko v »mirnem in prijetnem okolju« nabirajo moči za svoje vsakdanje delo.
Kmetij na zgornjem delu Boča, vse do planinskega doma, že dolgo ni več. Namesto
njih je nastalo nekaj manjših stanovanjskih bivališč, katerih lastniki so s
svojimi sredstvi poskrbeli za ceste, elektriko, vodovod in skrbijo tudi za
košnjo nekdanjih pašnikov. V večini je vse drugo že zaraščeno.
Priti iz mestnega vrveža v
od boga pozabljeno tišino, ki jo je lahko dolga leta številnim dajal Boč, je
sigurno bila vrednota, katero si bi želel vsak izmed nas. Vendar vsega tega na
južnem pobočju Boča ni več. Neposredno od domačij, morda le slabih
Verjetno je za državo edini
veljavni zakon »Denar je sveta vladar«. Dokler so se izkopi opravljali v nižjem
predelu Boča, je bilo to početje do neke mere še vzdržno. Številna miniranja,
detonacije in izkopi z glasnimi gradbenimi stroji, smo okoliščani še nekako
prenašali. Sedaj se izkopi izvajajo že pri nadmorski višini nad
Razdalja med kamnolomom
in naseljenimi hišami je vse manjša. Najbližje hiše proti kamnolomu se ne
vidijo, ker jih zakriva gozd.
Ker to ni v skladu s
pravili, kot jih določa Zakon o Naturi 2000, je bila podana pritožba enega
izmed lastnikov na Inšpektorat za okolje v Celju, na gospo Andrejo Slapnik. Na
ta naslov je bila podana iz enostavnega
razloga. Omenjena inšpektorica je že leta 2006 obiskala lastnika, več kot 130
let stare kmečke hiše, češ, da opravlja sanacijo domačije brez ustreznih
dovoljenj in na nezakoniti način posega v okolje. Sledila so dokazovanja s
številnimi fotografijami, z izdano dokumentacijo in obljube, kaj vse mora
storiti, da bo sanacija v skladu s predpisi in določili Zakona o Naturi 2000. Čutiti
je bilo, kako je ta zakonodaja stroga. Izpolnjeno je moralo biti vse, kar so
zahtevali. Zato nas toliko bolj čudi obnašanje istega inšpektorata na pritožbo,
ki je bila podana na isti naslov, zaradi kamnoloma. Z njihovim odgovorom ne
moremo biti zadovoljni, saj smatramo, da izkopavanja v kamnolomu niso samo škodljivi
poseg v naravo, temveč tudi velika nevarnost za vse, ki se gibljejo v njegovi
bližini.
Prepričani smo, da omenjena
inšpektorica dobro in dosledno opravlja svoje delo in da enako ukrepa proti
vsem nepravilnostim. O naših problemih s kamnolomom in dogodkih, ki so
posledica izkopavanj v kamnolomu je bila pisno obveščena. Prijava je bila
podana od lastnika domačije šele ob videnju nastale škode na nekaterih hišah.
Vse pogostejša miniranja in detonacije so namreč vse bolj opazna na stenah hiš,
ki stojijo v bližini kamnoloma.
Tudi tale mladi gozd,
zaradi širjenja kamnoloma, čaka hiter posek. Je to v skladu z »Naturo 2000«?
V odgovoru omenjene
inšpektorice je zapisano, da si je lastnik kamnoloma pridobil vsa potrebna
dovoljenja za delovanje že leta 2002. To torej pomeni, še preden je stopil v
veljavo zakon o "Naturi 2000" v letu 2004. V obrazložitvi še omenja,
da so zadevo dali v pregled tudi rudarskemu inšpektoratu. In tu se zadeva žal
tudi konča. Rudarski inšpektorat svojega mnenja do danes še ni podal.
Nikakor ne moremo razumeti
strogih ukrepov pri sanaciji stare in propadajoče kmečke hiše in ležerno
ukrepanje inšpektorata do kamnoloma. Na delo inšpektorice, gospe Andreje Slapnik
ne smemo biti žaljivi. Svoje delo pri nadzoru del, sanacija kmečke hiše, je
opravila korektno in s polno mero razumevanja.
Okoli kmečke hiše je bilo
potrebno posaditi nova drevesa in prostor okoli domačije ponovno ozeleniti. Tega
vsega v kamnolomu ni mogoče nikoli več popraviti, škoda je nepopravljiva. S
pravočasnim ukrepanjem, bi vendarle lahko preprečili nadaljnje uničevanje. To
zavezuje državo in vse njene pristojne institucije.
Razpoke v notranjosti
ene izmed hiš v bližini kamnoloma
Morda se v kamnolomu že
zavedajo, da bodo slej kot prej z deli morali končati. Upamo, da se bodo
ustavili vsaj pred hišami, katerim se tako hitro bližajo. Tempo dela celo
pospešujejo, saj opravljajo dnevne izkope tudi vse do 22. ure ponoči. Nekateri
omenjajo, da so že zdavnaj presegli vse dovoljene količine izkopa, oziroma »sanacijo kamnoloma«, za kar imajo
ustrezno dovoljenje.
Ne vemo točno, kaj vse
zahteva zakon in predpisi za "Naturo 2000". V Uradnem listu RS, št. 96/2004
z dne 30.08.2004 je sicer zapisan Zakon o ohranjanju narave. V njem je
precej zapisanega, kako mora država poskrbeti za naše okolje, a žal, iz
prikazanih slik tega ni videti. Lahko sklepamo, da je državi malo mar, kaj so
podpisali in se v pogodbi tudi zavezali?
Ni dovolj samo preprečitev
nadaljnjega uničevanja narave. Pristojni inšpektorat bi moral poskrbeti še za
varnost gibanja v bližini kamnoloma. Tudi po njegovem zaprtju bo za okolje
predstavljal veliko nevarnost. V neposredni bližini se namreč gibljejo ljudje
in živali. Iz slik je razvidno, da o zaščiti ni niti sledu. Megalomanski izkop
torej ne kazi samo narave, predstavlja neposredno nevarnost tistim, ki se
nahajajo v bližini kamnoloma. V bližini se lahko znajdejo tudi otroci. Po gozdu
se sprehajajo številne domače in divje živali in še bi lahko naštevali. Toda,
ali se bo morala predhodno tudi tukaj zgoditi kakšna hujša tragedija, da se
bodo inšpektorji in pristojni premaknili in poskrbeli za varnost? Le s
preprečitvijo dostopa do odprtega delovišča, bo poskrbljeno pred morebitno
nezgodo. O poginulih živalih lahko samo ugibamo, kajti vse poškodovane so verjetno
tako že končale v loncu.
Vidne razpoke v
zunanjosti se pojavljajo od leta 2007
Množična miniranja
povzročajo tudi premike talnih voda. Številni vodni izviri so že usahnili ali
se premaknili. Premika se tudi zemlja, kar je lepo vidno pri stanovanjskih
objektih. Da se določeni bregovi premikajo, je moč kaj hitro opaziti. Na takšne
premike pa zlasti opozarjajo hiše s številnimi razpokami, ki se masovno
pojavljajo v zadnjih dveh letih. Na to opozorilo inšpektorat ni podal odgovora.
Morda se bodo premaknili šele, ko bodo sledile številne tožbe lastnikov
poškodovanih hiš ali bomo morali počakati, da pride do večjega zdrsa zemlje oziroma
plazu.
Treba je dodati, da takšen
poseg ne skrbi samo lastnike hiš na Boču, ampak imajo precej pritožb tudi v
dolini živeči ljudje.
Odgovor pristojnega
inšpektorata nas ne more zadovoljiti, kajti nas ne zanima, kdaj je bila
podpisana pogodba za "Naturo 2000" in kdaj je bilo izdano dovoljenje
za izkop v kamnolomu. Menimo, da bi po podpisu pogodbe morala država storiti
vse, da se takšno neumno početje takoj prekine. Odprta rana planine Boč je
vidna že od daleč. Nikoli več je ne bo mogoče zakrpati. Storjeni poseg nas sili
v razmišljanje, kakšen pomen sploh imajo zakoni za državo, ki so predpisani z
"Naturo 2000", če se jih potem ne držimo.
Prepričani smo, da je
dolžnost države, da s svojimi službami in njenimi pristojnostmi napravi vse, da
se ohrani narava v neokrnjeni obliki in to tako, kot določajo zakoni. V kolikor
država tega ne želi storiti se upravičeno sprašujemo, le zakaj je potem Boč
sploh uvrstila v "Naturo 2000"? Če sedaj pristojni mislijo, da je
delovanje kamnoloma dovoljeno, potem bi o tem morali temeljiteje razmisliti
pred podpisom pogodbe. S podpisom pogodbe so namreč prevzeli veliko odgovornost
za zaščito naravnega bogastva. Če so drugačnega mnenja, naj to povedo. V
kolikor niso naklonjeni zaščiti narave, naj izbrišejo Boč iz zaščitenega okolja
in "Nature 2000". Odgovorni v Bruslju nad takim početjem zagotovo ne
bodo navdušeni.
Razpoke v zunanjosti se
širijo na vse strani hiše
V zaščito narave jih
zavezuje Zakon o varovanju okolja in "Natura 2000", ki je napisan
vsebinsko dokaj razumljivo. Prav vsak ga lahko razume, tudi nepoučeni. Že nekaj
izsledkov je takšnih, ki dajejo dovolj argumentov za takojšne zaprtje
kamnoloma.
V kolikor tega ne bodo
dojele pristojne institucije v Sloveniji, jih bodo zagotovo tiste, kjer so
zahteve tudi napisali.
Pravna določila se lahko
preberejo :
Zakon o ohranjanju narave:
Uradni listRS, št.
96/2004z dne 30.08.2004
4233 .
Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (uradno prečiščeno besedilo), Stran 11541.
Nekaj povzetkov
iz vsebine zakona:
V Sloveniji je neposredno
varstvo narave urejeno z zakonom o ohranjanju narave. Pri tem je pojem narave
zakonsko vezan na ustavno varovano kategorijo varstva naravne dediščine in
mednarodno pravno varovano kategorijo biotske raznovrstnosti. Prav ohranjanju
biotske raznovrstnosti pa je dano pomembno mesto tudi v pravnem redu EU.
Predpisi Unije na tem področju določajo med drugim rastlinske in živalske vrste
ter habitatne tipe, ki so pomembni za EU in jim morajo države članice na svojem
območju zagotavljati varstvo oziroma ohranitev.
Države članice so morale skladno s predpisanimi strokovnimi kriteriji hočeš
nočeš določiti ta območja in na njih zagotavljati ohranitev vrst in
habitatnih tipov v ugodnem stanju. To je eden od predpisanih ukrepov, s
katerimi morajo države članice EU to zagotavljati.
1. člen
(namen
zakona)
(1) Ta zakon
določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih
vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.
(2) Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja
varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu:
rastlinske in živalske vrste), vključno z njihovim genskim materialom in
habitati ter ekosistemi, in omogoča trajnostno rabo sestavin biotske
raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja.
(3) Sistem varstva naravnih vrednot je sistem, ki določa postopke in načine
podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje njihovega varstva.
3. člen
(naravno
ravnovesje)
(1) Naravno
ravnovesje je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med
seboj in z njihovimi habitati.
(2) Naravno ravnovesje je porušeno, ko poseg uniči številčno ali kakovostno
strukturo življenjske združbe rastlinskih ali živalskih vrst, okrni ali uniči
njihove habitate, uniči ali spremeni sposobnosti delovanja ekosistemov, prekine
medsebojno povezanost posameznih ekosistemov ali povzroči precejšnjo osamitev
posameznih populacij.
4. člen
(naravne
vrednote)
(1) Naravne
vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije.
(2) Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega
pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave,
naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana
narava.
(3) Naravne vrednote iz prejšnjega odstavka so zlasti geološki pojavi, minerali
in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi,
podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in
oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in
reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni
osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana
narava.
(4) S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev
lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti
vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoji za ponovno vzpostavitev naravnih
vrednot.
5. člen
(skrb za
ohranjanje biotske raznovrstnosti)
Politike,
programi, strategije in načrti razvoja na posameznih področjih, ki lahko
prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, morajo na svojih področjih
izkazovati in zagotavljati izvajanje ukrepov, s katerimi prispevajo k
ohranjanju biotske raznovrstnosti.
6. člen
(obveznost
vključevanja ukrepov)
Ukrepi
ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot po tem
zakonu se vključujejo v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih
dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon.
7. člen
(subjekti
ohranjanja in varstva)
(1) Fizične
in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske
raznovrstnosti in varujejo naravne vrednote.
(2) Država, lokalne skupnosti ter druge osebe javnega prava so pri izvajanju
nalog iz svojih pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe
ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem
medsebojno sodelovati.
8. člen
(pristojnosti
države in lokalnih skupnosti)
(1) Urejanje
zadev ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot je v
pristojnosti države, razen zadev lokalnega pomena na področju varstva naravnih
vrednot, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti.
(2) Zadeve lokalnega pomena iz prejšnjega odstavka so:
– programiranje in planiranje na področju varstva naravnih vrednot lokalnega
pomena,
– sprejemanje ukrepov varstva naravnih vrednot lokalnega pomena,
– zagotavljanje lokalnih javnih služb ohranjanja narave,
– popularizacija varstva naravnih vrednot lokalnega pomena.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora država ukrepati, če je
vnevarnosti obstoj naravne vrednote lokalnega pomena.
(določitev
pojmov)
V tem zakonu
uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Domorodna (avtohtona) živalska ali rastlinska vrsta je tista, ki je v
določenem ekosistemu naravno prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za
domorodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu še obstajajo približno enaki
biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
2. Doselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali
živali te vrste že živijo.
3. Ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in
življenjske združbe (biocenoza), katerega sestavine so v dinamičnem ravnovesju.
4. Geotop je del geosfere geološkega, geomorfološkega ali hidrološkega pomena.
5. Gojitev rastlin je gojenje rastlin domorodnih ali tujerodnih vrst z namenom
pridobivanja hrane, prodaje, za okras, za industrijske ali zdravilne namene,
namene učno-vzgojnega ali znanstveno raziskovalnega dela ter zaradi ohranitve
vrste.
6. Gojena žival je tista, ki je potomka staršev vzgojenih v ujetništvu.
7. Gojitev živali je gojenje (hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje)
živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave
(ogradi,obori, kletki, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z
namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstveno
raziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
8. Habitat (življenjski prostor) je s specifičnimi neživimi in živimi dejavniki
opredeljen prostor vrste oziroma geografsko opredeljen prostor osebka ali
populacije vrste.
9. Naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali
živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z
namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in
je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih
aliterarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih
prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev.
10. Izvoz je vsak iznos blaga s carinskega območja Evropske unije.
11. Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje,
izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in
je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za oblikovano naravo se
štejejo zlasti: drevoredi, botanični vrtovi, alpinetumi in drugi oblikovani
ekosistemi.
12. Odvzem rastline ali živali iz narave je odvzem žive ali mrtve rastline ali
živali iz habitata.
13. Ohranjanje narave je vsako ravnanje, ki se opravlja zaradi ohranitve
biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
14. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti
spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so
uničene naravne vrednote.
15. Poseg v naravo je poseg v okolje po predpisih o varstvu okolja.
16. Ponovna naselitev je vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem so bile
rastline ali živali te vrste iztrebljene, v ekosistemu pa še obstajajo
približno enaki abiotski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.
17. Populacija je skupina prostorsko in časovno povezanih rastlin ali
živaliiste vrste, v kateri se te med seboj križajo.
18. Rastlinska ali živalska vrsta ali podvrsta ali varieteta je tista, katere
osebki – vse razvojne oblike (v nadaljnjem besedilu: rastline ali živali) lahko
živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka in niso nastali z umetnim izborom
(odbiranje in gojenje osebkov z namenom pridobivanja ras domačih živali ali
sort kulturnih rastlin) ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove.
Cepljivke, glive in lišaji se obravnavajo kot rastlinska vrsta.
19. Sestavine biotske raznovrstnosti so rastlinske in živalske vrste, njihov
genski material in ekosistemi.
20. Tranzit je vsak prenos blaga preko carinskega območja Evropske unije pod
carinskim nadzorom.
21. Tujerodna (alohtona) živalska vrsta je tista, ki jo naseli človek in v
biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst,
kiso bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne
obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred
iztrebitvijo.
22. Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred
naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije.
23. Ugodno stanje rastlinske ali živalske vrste je stanje, ki v predvidljivi
prihodnosti zagotavlja obstoj vrste.
24. Uvoz je vsak vnos na carinsko območje Evropske unije.
25. Zatočišče za živali je prostor, namenjen za začasno oskrbo oziroma
zdravljenje bolnih ali ranjenih živali, zapuščenih mladičev, ki sami še niso
sposobni preživeti v naravi, ter živali, ki so bile odvzete imetniku zaradi
protipravnega zadrževanja v ujetništvu, nedovoljene trgovine, izvoza, uvoza in
zaradi drugih z zakonom določenih razlogov.
II.
OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI
2.1. Rastlinske in živalske vrste
12. člen
(posebno
varstvo države)
Rastline in
živali so pod posebnim varstvom države.
14. člen
(splošni
varstveni režim)
(1)
Rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti.
(2) Zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove
habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta
ogrožena, je prepovedano.
(3) Rastline ali živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga
ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati.
(4) Habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst je prepovedano namerno,
brez opravičljivega razloga uničiti ali poškodovati.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena je dovoljeno loviti
živali lovnih in ribolovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov in
ribolov, ter opravljati kmetijsko in gozdarsko dejavnost v skladu s predpisi,
ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo, ter odvzemati iz narave rastline ali
živali za namene, dovoljene z zakonom.
(6) Razlog za dejanje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je
opravičljiv, če ima dejanje koristno posledico in je družbeno sprejemljivo.
Itd.
Takojšnje zaprtje kamnoloma v kraju
Gabernik zahtevajo podpisani stanovalci
iz naselja Drevenik na Boču.
Podpisani: Stanovalci
naselja Drevenik na Boču
1) ……………………………………….
2) ……………………………………….
3) ……………………………………….
4) ……………………………………….
5) ……………………………………….
6) ……………………………………….
7) ……………………………………….
8) ……………………………………….
9) ……………………………………….
10) ……………………………………….
11) ……………………………………….
12) ……………………………………….
13) ……………………………………….
Drevenik na
Boču, 25.09.2008